Leto se izteka

Ja še nekaj ur in vstopimo v novo leto...2008. :-)

Nekaj slik posnetih na zadnje letošnje dni.

Srečno 2008!

Božič!

Snegec je padel! :-)

Pa še 2 nova filmčka.
How to...video:



Tekoče cone (veliko bolje kot zadnjič):

Prazniki

Jaz in Wi uživava v počitnicah...končno se lahko naspim. :-)
Najin dogdance nastop počasi dobiva obliko. Edino za začetek še nisem 100% kaj bova imele.

Upam da mi uspe ta teden kaj na poligon skočit, da malo cone povadim (moram prevoz si zrigtat), ker so zadjne čase res katastrofalne. Razmišljam celo, da bi spet znižala malo most. Čeprav na Iliriji mi dela veliko bolje kot na Krimu. :-S Pa z Dorinimi conami nekaj čaram. Se mi zdi da je to, kar se učiva zdaj še najbolje zanjo. Bom videla kako bo, ko grem spet z njo na trening.

Kaj še?
Vzreditelj je potrdil, da se z Wi lahko šlepava z njim na Švedsko. Yupiii! Tudi za Avstrijske WT je rekel, da če bom šla jaz z Wi na kakšnega, potem bo mogoče tudi on prišel z Bessh ali Lille.
In Wi je očitno zelo poznana tudi med lastniki poljskih tollerjev. ^_^

Malo mi je žal, ker je tako mrzlo in ni snega. :-(
Pa še nekaj današnjih slik:





Sem skoraj pozabila...
V petek sem šla z Wi k Nadji & Giny in smo se odpravile po PSTju do Rožnika, Mostec, bajerja in nazaj do Viča.
Ker je bajer zamrznil, sta se Wi in Ginny lahko po njem sprehajali oz. drsali:

Toller vikend

Moja reportaža toller vikenda v Nemčiji pred 2 tednoma:

Gremo!
Zjutraj smo se že okoli 2.30 odpravili iz Ljubljane proti Nemčiji. Wijin boks ni šel v avto, zato je sedela na zadnjih sedežih pri meni in Lenki. Ker nama je v petek odpadel trening, ni bila tako utrujena, ko sem pričakovala, zato ni takoj zaspala ampak se je preklada iz enega konca na drugega...vmes še malo moje jakne "pojedla", kakšen trikec ponovila itd.
Ko smo se ustavili na postajališču v Nemčiji je šla z nami v restavracijo. Sem jo morala imeti ves čas na očeh, ker je bila lačna (tistih 150g surovega mesa zjutraj ni zanjo nič) in je nos (včasih tuid kaj več) neprestano stegovala proti hrani. Pri mizi je potem lepo ležala, ko pa smo šli na stranišče (pridržali so jo od Lenke starši), je bil sicer tiho, ko me ni več videla, ko me je pa zopet zagledala, pa je zatulula. In potem je še občasno kakšen manjši lajež zadovoljstva spustila, ko sva čakali, da vsi pridejo nazaj in gremo nazaj v avto. Vmes je prišla na WC še velika skupina turistov, ki pa jih je Wi komaj opazila.
Potem smo šli nazaj v avto, vklopili GPRS in se odpravili prti Ute (Hunter's Moonlight kennel).

Hunter's Moonlight

Hišo smo našli dokaj hitro. Ute in njen mož sta naju prijazno sprejela. Po prvem spoznavanju z Jambotom in Kjuno se je Wi šla igrat s Kjuno (sem morala paziti, da ni skakala po kavču, ker tega tam ne dovolijo), Caylee je ostala v kletki ker ni izgledala preveč vesela nad Wi. Ko smo se odpravili na krajši sprehod, pa ni prišlo do nobenih konfliktov, ker se je Wi držala bolj stran od Caylee. :-)
Glede podobnosti...Kjuna (sestrična) in Wi si nista NIČ podobni. Če ju pogledaš skupaj, je skoraj nemogoče reči, da je Kjuna 1 mesec starejša od Wi, saj nima nič dlake, je malček bolj okrogla pri trebuščku in ima zelo malo mišic. Proti njej izgleda Wi pravzaprav zelo starejša, čerav je za kakšen cm manjša. Bolj sta si podobni Wi in Caylee (teta), sploh v glavo (obe imata ogromna ušesa :-D ), v telo malo manj.
Wi je bila pohvaljena s strani Ute, da je zelo lepa psička (sploh jnena ritka je lepo odlakana *hihi*)
Z Wi sva imele še trick show, potem pa smo se morali posloviti, ker sta se Ute in njen mož odpravljala na lov.

Kosilo
Ker smo bili pri Doris zmenjeni šele po 14ih, smo se vmes odpravili v mesto na kosilo.
Poiskali smo parkirno hišo in se po Augsburgu odpravili iskat kakšno prijetno restavracijo. Vmes smo si še ogledali nekaj mesta...


Ko je začelo deževati smo šli v italjansko picerijo. Vsedli smo se bolj na samo, Wi sem tudi zablokirala dostop do drugih miz z ruzakom, tako da je kmalu obupala in zaspala pod mizo. Ko smo pojedli smo šli nazaj in ker je še vedno deževalo, smo bili malo premočeni, ko smo prispeli do avtomobila.

Von Lech-Tollers Nest
Po manjši paniki, da smo narobe prišli, smo našli pravo hišo in prišli k Doris in Thomasu. Na žalost sta imela doma samo Gremmy, ker sta drugi psici dala drugam, dokler se Gremmy ne začne gonit, drugače se ne bi gonila pravočasno (parit grejo v Kanado). Škoda, ker je ena od drugih dveh psic Wijina babica Kiara, ki ji je Wi baje zelo zelo podobna. Tudi Doris je rekla, da se ji takoj vidi, da je od Heikota hči.Sploh glavo naj bi imela Kiarino, ušesa pa od Heikota. :-)
Tokrat sem jaz samo poslušala (govor je potekal v nemščini, ki jo razumem, ne znam pa ravno najbolje se v njej pogovarjat). Torej v glavnem sta ona2 govorila, mi pa poslušali. Wi se je pa crkljala pri Doris in stikala po kuhinji...na koncu je Wi zopet pokazala svoje trikce in potem smo se odpravili domov.

Pri Ute se še pobrala Wijine 4 nove dummyje - 3x 500g (navaden Juventas oranžen dummy, Rommer marker dummy in Rommer dummy v zajčji koži) ter 1x 1kg (Juventas navadni zeleni dummy).
Danes sem si še sprintala ven datume za Working teste v Avstriji...čakam še na datume WTjev v Nemčiji (pa Dummypruffung (sp?)), potem se bom pa odločila, kam vse bova šli (čakam še na seznam agility in RO tekem).

Še malo

Še malo, malo, malo...

Odhod potrjen čez par ur, pes v popolni pripravljenosti, jaz v malo manjši (pa bi moralo biti obratno :-) ). Hrana spakirana, fotkič napolnjen, mp3 napolnjen (mogoče bom med potjo končno izbrala pesem za januarski dogdance), mobitel napolnjen, € za dummyje naštimani. Upam da nisem česa pozabila.

Tukaj sta pa 2 "izdelka dolgočasja" med poukom v teh 2 dneh:

Torkov trening

Video agility treninga v torek.

Res jo moram pohvalit, ker zelo lepo dela cone na mostu :-)
Pa še štopala sem jo:

• palisada ---> 0.9 - 1 s
• most ---> 1.7 - 2 s

Kaj počnemo?

Jah... počnemo veliko, pa hkrati malo.

Jaz se še vedno nisem spravila učit (najbolje bi se bilo naučit živinorejo, samo se mi ne da), koreografije za dogdance tudi nimam. Še pesmi nisem izbrala. Groza...

Sicer me je pa zopet začelo matrat koleno in občasna izguba glasu. Se vidi, da sem začela na agilityju Wi bolj terat. :-D

Zdaj delava cone že na normalnem mostu. Hitrost in natančnost nama še delata nekaj preglavic ampak hitreje, ko teče, lepše so cone. :-) Tudi palisada nama gre...včasih se ne stegne dovolj in je cona narejedna bolj pri vrhu, spet rugih se stegne preveč in skoraj popolnoma preskoči celo 2. stranico palisade!!! To se ji je zopet zgodilo včeraj. Moj pes je zmešan.
Slalom nama gre super. Že miga z ritko...pa za nagrado je najbolj vesela žogice, kar je velik plus zame, saj im ni treba pazit, da bi predčasno skočila iz slaloma in si sama postrega hrano iz posodice pa še hrane mi ni treba vsakič v posodico dajat. Pa se mi zdi, da je njen slalom še hitrejši, če delava na igračo, kot pa na hrano.
Cik&cak..se vidi, da tega ne delava veliko in včeraj na treningu ni niti 1 cika nareidla tako, kot bi ga morala. Pa drugače dela zelo lepe in tesne cik&cak.
Da ne pozabim...gugalnica ni več scary! :-D Zdaj še veliko bolj samozavestno gre nanjo in do konca ne še čisto do roba), medtem ko jaz držim en konec. Gre pa seveda bolj počasi ampak ne dvomim, da nama ne bo uspelo tudi tukaj dobiti željeno hitrost.
Včeraj je Mojca posnela nekaj agility treninga...moram še pregledat, če je dovolj za kakšen video.

Zdaj pa še dobre in slabe novice.
Slabe:

• Wijina sestra Yota ima SRMA. :-(
  Vzreditelj nam je naročil, naj bomo še bolj pozorni na naše pse in da naj ukrepamo hitro ob pojavu katerega izmed simptomov. Zaradi tega jaz najbrž ne bom parila Wi.Če bo možno, bom poslala vzorec Wijine krvi švedski raziskavi te bolezni pri Tollerjih. Držim pesti, da jim bo kmalu uspelo ugotoviti, kako se ot pojavi, zakaj, kako se prenaša itd. in da bo možno testirat psa, če prenaša, ima ali pa nima SRMA.

Dobre:

• Wijin rezultat titer testa je prišel nazaj! Titer je dovolj visok (0,66 I.E./ml), tako da greva lahko avgusta z vzrediteljem na Švedsko. :-D
  Na splošno gledano, je sicer to zelo nizko, ampak mi je veterinar rekel, da se število veča z vsakim cepljenjem. Mi2 sva šli delat test cca. 125 dni po prvem cepljenju stekline. Pred specialko pa bo cepljena še 1x.
• Meni je po nekem čudnem čudežu uspelo naredi prakso z 4,5,5...samo 2 v našem razredu sva imela take ocene in nihče ni imel več. Če bi mi uspelo odčitat temperaturo s termometra (pa ne potem, ko mi je učitelj malo pokazal in sem takoj videla kje, kaj in kako) pa bi bilo vse 5. Kaj čem... Pri kemiji mi je pa uspelo pisat 89,1%. Edina napaka v celem testu je bila, da sem okrog obrnila formulo funkcijske skupine. Drugače bi bilo 100%. Površnost, površnost...
• V soboto zgodaj zjutraj gremo jaz, Wi in Lenka v Nemčijo obiskat 2 Toller psarni. V eni je od Wi babica Kiara, v drugi pa teta od Wi po očetovi strani. Končno bova dobili tudi prave dummyje!!! ^__^ Sem naročila par 0,5 in 1 kg ter zajčjo kožo za dummyja. Sicer je to kar drago, ampak upam, da bo dolgo zdržalo.
  

Še par Wijinih slikic (9 mesecev):

Here we go again

Spet sem čisto zanemarila moj in Wijin blogec.

Čisto preveč se nama trenutno dogaja.

Bom poskusila na čim bolj na kratko opisat, kaj se je zgodilo v 2 mesecih.

Konec avgusta sva šli z Wi k vzreditelju v Nemčijo, kjer sva bili 3 dni. Jaz sem seveda uživala, cel dan čohala kakšno od 5 psic, utrjevala trikce z Wi, poskusila nekaj trikov naučiti tudi Lille (psica je naravni talent za frisbi :) ), prebrala obe Spencerjevi knjigi o treniranju prinašalcev za marking in blind retrieves, preživela prijetno popoldne v družbi Wijine sestre Ene in njenih lastnikov itd.

Skratka...bilo je MEGA. :D

Septembra sva z Wi začele zopet s treningi agilityja pri Poloni in jaz sem začela spet hodit v šolo.

Konec septembra sem vzela Wi sabo na pohod s šolo...seveda ne bi bilo vse tako kot mora biti, če ne bi jaz po spletu okoliščin izgubila vse sošolce in potem z Nadjo lutala po Rožniku...vsaj prvošolčki so bili zelo veseli, ko sva jaz in Wi ter Nadja in Ginny pokazale nekaj trikcev.

Konec septebra je bila Wi tudi 1 dan cel pouk z mano in sicer zato, ker sem se pri reji hišnih ljubljencev (RHL) javila, da bom predstavila Tollerja...in dovolili so mi, da pripeljem Wi v šolo.

Wi je bila cel pouk pridna, vsak odmor se je crkljala in čohala po razredu...čeprav se ji je videlo, da je veliko raje pri meni v naročju kot pri komu drugemu. Vsak odmor je tudi kazala trikce in ko je bil na vrsti RHL je profesor prosil, če lahko pokaže še nekaj trikcev...in potem sem nekako prišla do te "godlje", da bom jaz namesto profesorja predavala celo uro o šolanju psov. Jaz še vedno upam, da se je hecal...po drugi strani pa imam spet izgovor, da vzamem Wi sabo v šolo. :)

Čuvala pa sem tudi kelpijko Ra:

Oktobra sva nekali s treningi reševanja. Zaenkrat. Preprosto mi ni zneslo s prevozi in sem se raje odločila, da če ne morem tega početi resno, da vsaj dokler ne dobim vozniškega z Wi ne bova trenirali reševanja. :(

Kmalu po tem sem tudi zbolela...nekaj dni pred Wijino prvo razstavo! Do sobote zjutraj nisem bila 100% ali bom šla ali ne. Pa sme šla. In ni mi žal. Wi je prekosila vsa moja pričakovanja, tekal fenomenalno, stala bolje od pričakovanega (čeprav imava še vedno nekaj težav s postavitvijo sprednjih nog) in pri prijaznem finskem sodniku dobila oceno zelo perspektivno in obroč za žvečenje, v BISu pa je zasedla 1. mesto!

Še vedno iščem spletno trgovino, kjer bi dobila poceni kvalitetne dummyje in bi mi to tudi po relativno normalni ceni dostavili v Slovenijo. Očitno bova dummy trening/working test delali kar sami oz. s pomočjo vzreditelja. Res bi rada, da bi avgusta na Švedskem z Wi lahko tekmovali tudi na Working testu. Za agility pa moram še poslati mail in vprašati, če bi Wi lahko tudi tekmovala kjub temu, da bo 1 teden premlada za tisto mejo 18 mesecev.

Tekoče cone lepo napredujejo. Zdaj sva že 3x delali cel most, spuščen in po zadnjem treningu sem res navdušena. :D

Pa še nekaj novih videov:

5 mesecev II.

5 mesecev I.

Update

Da na kratko povzamem, kaj se je vse zgodilo v preteklem tednu...


Wi je končala malo šolo. Na koncu smo imeli še mahen izpitek, ki ga je opravila skoraj 100%. 1 točko sva imele odbitka na odpoklicu iz igre (pa se ni igrala ampak vohala po tleh =P ).
Začela sem si tudi zapisovati najine treninge tekočih con:

9.7. - 100% ( =D )

10.7. - 90% (1 preskočena cona, in a narejena cona z eno nogo čisto na vrhu cone...tega ne klikam)

11.7. - 85% (od začetka zapisnika nisem višala...in še zdaj ne vem, zakaj je bilo zjutraj tako slabo =/)

11.7. - 95% (popoldan nama je uspelo popraviti jutranji "disaster")

12.7. - 85%

16.7. - 85% (za nižke procente je bila malo kriva nedejevanost parih dni)

Definitivno morava izboljšat cone. Saj kot dile še ni nevem kako visoko (dila je 30 cm na tlemi), trenirava pa že 3 mesece. =/


Wi je od petke popoldne tudi na manjši bolniški, saj ima kužno kašelj. Se ji ne vidi, razen takrat, k miruje in občasno kaj pohrkne ali izbruha malo sline.


Doma se nam je v soboto dokončno pokvarila tipkovnica, danes pa je Wi uspelo pregriznit kabel od miške, zato smo šli danes po novo tipkovnico in miško. Se je pa v BTCju pokvaril še avto, tako, da smo šli domov z avtobusom.


V četrtek zvečer sem dobila v varstvo še škotskega ovčarja Vala. Bil je super družba (če odštejem to, da prvo noč zaradi njegovih operet nisem nič spala), slikice z izleta v gozd Martuljek pa bom dodala pozneje.



That's it for now folks. =)

7 random stuff about me

Ker je zoe tako lepo prosila... ;-)

1. Navadno porabim pol jutra, da se spomnim, kaj bi sploh jedla. Seveda potem ugotovim, da tega doma sploh nimamo.

2. Če spim več kot 8 ur sem še ves dan zaspana, če pa spim manj kot 7 ur se počutim zelo spočita.

3. Kot sem kot mlada dečva sovražila hojo v hribe je zdaj to ena od stvari, ki jih najraje počnem.

4. Začuda največ znanja poberem v šoli, ko se niti ne poskušam učiti. Ravno obratno pa je, ko to poskušam narediti.

5. Vsako čtivo najprej odprem na sredini, preberem par vrstic in nadaljujem od začetka samo, če me preitegne to, kar piše na sredini...

6. Najraje jem korenje (prav tako moj pes) in ga vzamem sabo skoraj vsak dan (če kam grem).

7. Vsakič ko začne deževati se mi v misli prikrade pesem Tell me what the rain knows.

Počitnice!!!!

=D

Počitnice so končno tu!

Na hitro:
Jaz zdaj iščem kakšno poletno delo, čakam na vlogo za štipendijo, poskušam nadoknaditi spanec, delati redno agility z obema psicama (vsaj 2x tedensko), začeti z reševanjem, uspešno končati malo šolo z Wi, mogoče najti kakšen njen zob, preden jih se zamenja, iti v hribe in plavat itd.

That's my kind of holiday. 8)

The end

Prišel je konec...
mojega učenja za to šolsko leto seveda. :)

Samo še 3x grem v šolo, poberem spričevalo v petek in adios šola do septembra! :D

Šele danes sem sredi sprehoda ugotovila, kako zelo sem pogrešala hojo bo travniku sredi popolneva brez čevljev...pa seveda oba psa zraven.

Life is good. :)

Nov video

Po dolgem času

se spet oglašam.
Sem bila že malo kregana, da nič več ne pišem sem.

Stvari so trenutno bolj kot ne kaotične. Jaz se pripravljam za končne teste, poskušam čimveč snovi spravit v mojo glavo, se max. ukvarjat s psom, spet začet bolj resno z jutranjo telovadbo (poležavanje v postelji s psom mi je prišlo v preveliko navado ta mesec =P ) itd.

Nekako bom že zmogla. Nekako...

Moja desno roka je bolj ali manj neuporabna. Začelo se je zelo nedolžno - Wi mi je z zvojimi zobotrebčki preluknjala kožo (hvala bogu, da jih je nekaj že zamenjala), potem je to še malo rastrgala med igro, še parkrat ugriznila, ko sem jo hranila direkt iz rok in ko sem končno dala gor obliž sem mislila, da se bo zdaj samo še celilo. Pa ja...Čim se potegnila obliž dol...katastrofa! Obliž mi je potrgal 1cm kože ob rani, tako da je zdaj to gromozansko, ker je ravno na pregibu prsta me peče, vsakič, ko prst prepognem. Zdaj sem oba prsta (imam taki luknji tako na palcu kot na kazalcu) imobilizirala, tako da ju e morem premikat, tudi če bi hotela. Ponoči pa nimam nič čez in danes se že malo vidi, da pomaga. =)

Wi raste in raste...pa tudi težja že postaja. Zaradi menjave zob sva prenehali z dummy-treningi. Bolj se sedaj osredotočava na poslušnost, trikce in rastave stvari. Konec oktobra (kje je že to?) mislim namreč iti z njo na najino prvo rastavo. Sicer dvomim, da bo imela kaj konkurence, ampak vse je mogoče. Pri meni pa upanje umre zadnje.

Tudi agility nama gre v redu. Za zdaj delava tunelčke (ravne, zavite, samo še ohlapnega nisva začele), tek naprej med krili skokov, tekoče cone po spuščeni palisadi in dili od mosta. Razen tekočih con, kjer dobi hrano je za vse nagrajena z igro - vlečenje oz. z metom žogice, ko jo potem lahko prinese. V petek pa sem sprobala še 1 nagrado...igro z malim pudeljčkom Majom. Ko je Wi naredila tekočo cono čez palisado, sem kliknila in spustila Maja in sta se potem z Wi igrala.

Drugače se Wi ne igra toliko z ostalimi psmi. V mali šoli se med poukom ne igra, po in pred pa tudi bolj redko.

Še nekaj slikic

Foto: Petra Pečar

Foto: Petra Pečar

Zaspana

tako zelo sem zadnje dni zaspana...pa nič ne pomaga, da hodim zgodaj spat. Preprosot se ne naspim ne glede na to, koliko časa spim.

Ker se mi ne da pisat dolgega vpisa bom dodala samo 2 nova videa:

13

Zakaj se toliko ljudi boji številke 13?

Poznam nekaj ljudi, ki že takoj, ko dobijo v roke nov koledar poiščejo petek 13. in se ga že vnaprej bojijo...zakaj?

Jaz sem se sedaj končno pozdravila (no ne še popolnoma), tako da grem ta teden na dvodnevni izlet. Upam, da ne bo prevroče in ne bo deževalo. :-)

Moja mala žaba aka Wi je danes dopolnila 13 tednov.

Včeraj je bila na agility tekmi in se je zelo lepo onašala. Končno je ugotovila, da so na svetu tudi psi, s katerimi se lahko igra oz. se hočejo igrati z njo, ko se ona želi igrati. Navadno je ona tista, ki se ne želi igrati in se raje drži mene ali pa leta za igračami. Wi pravi: Borders are cool. ;-)

Malo gledam za novim fotoaparatom...moj zdajšnji ne ustreza več (niti pod razno) mojim zahtevam...

Boljše?

Včeraj sem šla dat kri za preiskave. Popoldne sem 3x klicala, da sem končno izvedela, da je vse normalno in da mi ni treba vzeti antibiotikov. Super. =)
Danes zjutraj pa se zbudim, imam čisto zamašen nos, govorit ne morem...sem res boljše kot v ponedeljek? Takrat sem lahko vsaj še čez nos dihala. =/

Včeraj sem šla z Wi v malo šolo. Če izbiram med počitkom in tem, da grem ven iz hiše s tamalo, definitivno izberem slednje. Že tako se na smrt dolgočasim, ker se ne smem preveč "napreza in na daljše sprehode it. Skratka...Wi je bila včeraj pridna. Zelo. =) Edino pri odlaganju na prostoru se je videlo, da ga nisva že dolgo delali (kriva sem seveda jaz). Saj na komando se uleže (ali kar dol pade =o) samo čakanje je pa druga pesem. Na tem morava definitivno delat.

Jutri grem v šolo (končno!) danes pa na agility trening (konšno!). Zadnje čase mi veliko stvari odpada in jih že kar pogrešam...(agility, šola, sprehodi itd.)

Wi se ima pa super. Z njo se ukvarjam cel dan, razen takrat, ko jo pošljem spat. Ona bi kar skakala okoli cel dan in nič spala. Včreaj je po mali šoli šla še za 1 uro na sprehod, kjer je malo tekla in veliko bežala pred birdijem (Bearded Collie), ki se nam je pridružil na sprehodu. Doma sva pa še malo klikale (je ostalo še nekaj hrane od male šole + večerja) in me je zanimalo, če bi uspela tako kot v škatlo zlesti tudi v posodo za hrano...rezultat je tukaj:

Moj fotoaparat očitno med snemanje malo zamakne zvok...si bom res morala omisliti kaj boljšega za snemanje filmčkov.

My life?

Danes res ne vem, kaj mi je. Zjutraj sem komaj vstala, še govoriti nisem mogla...zdaj sem pa že skoraj v redu. Morala bi pa biti v šoli ampak sem ostala doma, ker grem čez par minut k zdravnici.
Zadnje čase se mi velikokrat zgodi, da ko se mi zdi, da nisem za v šolo in grem k zdravnici, se skoraj pozdravim, preden sploh pridem do tja, ko pa grem v šolo in se mi ne zdi, da sem dovolj oblna, me pa morajo predčasno domov spustiti, ker mi je preveč slabo, da bi sploh sedela. =/
Vročine nimam, imam pa pekoče grlo, bolečine v desni strani telesa, boleč vrat in na čase zamegljeno sliko. To leto je to skoraj tradicija 3 dneh vsak mesec.

Wi po drug strani je to popolnoma všeč, ker sem doma in je lahko ves čas blizu mene (razen ko se spomni, da je lačna in bi me pojedla). Malo sva klikale, malo se igrale in veliko spale. Se mi zdi, da kar ve, da mi danes ni veliko do igranja in do dolgih sprehodov in je bolj umirjena (vednomer leze v naročje).

Upam, da grem jutri laho že v šolo...v sredo imam prakso, ki je nočem zamuditi, jutri je pa že mala šola, kar pa sploh nočem zamuditi. Bom videla, kaj mi je nareditit po obisku zdravnice...če sploh najdem zdravstveno kartico.

12 tednov

...toliko je že stara Wi. Kako čas hiti.

Meni je bilo pa že včeraj neki slabo, pa danes zjutraj. Se zato nisem nič učila. Zdaj sem pa čisto v redu (trkam na les), samo sem izgubila 1 dan učenja...just my luck.

Me zanima, kako bom izpeljala 2 dnevni pohod s šolo in Wi. Boksa ne bom sabo vlačila, da bi notri spala...help?

Za nameček imam pa še jutri test iz farmakologije (doziranje, učinki, dinamika,kopeli itd.) in veliko možnosti, da me vpraša anatomijo (drobovje). Že tako imam anatomijo letos 2. =/ Zakaj ne sprašuje hormonov?

Mogoče bi morala spremeniti življensok načelo in se ravnati po Wijinem:

Sonce

...je zopet posijalo v Ljubljanski kotlini.

Wi že nekaj časa sama precej intenzivno ponuja vsa vedenja, ki sem jih kadarkoli kliknila. Včasih ponudi kar več vedenj naenkrat. Danes greva spet na daljši sprehod (3ure) in upam, da nama uspe vmes še kakšno prinašanje dummy-ja.

Danes zjutraj sem posnela kratek filmček najinega 2.jutranjega kliker treninga.

* Dodala sem še 1 video..

Deževen dan...

ko nalašč za poležavanje po hiši.

Danes naj bi imeli tisti, ki smo se vpisali na 3.šport k pohodništvu pohod po PSTju od Mestnega Loga do Tivolija, pa je bila zaradi dežja namesto tega odbojka v telovadnici. Jaz sem pa vzela Wi sabo in ker z njo nisem mogla v telovadnico sva šle z Mojco po profesoričinih navodilih sami na PST. Wi je uživala, se popolnoma "obdala" s peskom in bila mokra do kosti. Jaz pa tudi, saj sem jo morala parkrat dvigniti...enkrat sem celo pozabila, da si nisem zapela bunde in sem imela čisto peskasto in mokro majico. =S

Bi se morala učiti farmakologijo in anatomijo (predvsem drobovje...), pa se mi ne da. It's a weird day.

Wi na drugi strani je danes še bolj razigrana kot včeraj v mali šoli. Deževno vreme očitno vpliva nanjo bolj kot name to leto.

V sredo je Dora iz komopsta privlekla jelenjo nogo, ki sem jo tja dala nekje konec jauarja. Noga je še čisto cela, ne smrdi, dlaka ne odpada...skratka super za prinašanje. Vsaj nekaj dobrega od zadnjega dneva počitnic.

Andraž je poslal fotke od Wi. Tukaj je ena za pokušino. ;-)

Končno

No, končno sem si tudi jaz omislila tale blogec za vse moje misli, dogajanja in seveda za vse dogodivščine in dogodke povezane z mano in mojo malo Tollerko (Nova Scotia Duck Tolling Retriever) Wi.

Ko že govorim o Wi, ne morem mimo tega, koliko je že zrasla v skoraj 3 tednih od kar je pri meni. Vsako jutro se mi zdi večja.

Takole je izgledala pri 9 tednih...

...takole pa izgleda sedaj pri 11 tednih

Tudi uči se zelo pridno. Zadnje čase postaja bolj in bolj eksplozivna pri izvajanju kakšne vaje, posebno pri "tap" in "nos".

Trenutno se učiva "poleg" in "tor" (prostor) in seveda še nekaj trikcev ("liok", "marš", "poči", "paw", "de" itd.) Upam, da mi kmalu uspe posneti par njenih trikcev. =)

Na sprehodih se me še vedno drži kot klop in moram res paziti, da je ne pohodim. Je kot moja 2. senca.

V ponedeljek je sicer izbruhala ves svoj popoldanski obrok (zelenjava, sadje, piščanec in govedina) in nekaj koščkov avtomobilskega predpražnika, v torek zjutraj pa je bila lačna kot krokodil in zunaj delala svoje "happy circles". Everything was back to normal.

Za konec pa še tole:

Read my VisualDNA™ Get your own VisualDNA™